Besede tvoje plast prahu prekriva,
čez misli nate mreže pajčevine,
in slika tvoje roke v moji mine
kot vsaka želja, ki se v kotu skriva.
So stara čustva skoraj že plesniva,
a te pošasti mojega spomina
in v prsih mojih topa bolečina
so krivi, da preteklost zdi se siva.
V omari vsi dotiki že visijo,
raztrgani objemi na polici
se zlikani in zloženi smejijo.
Vsi že gnijoči telefonski klici,
poljubi le zlagani hrepenijo,
da zadoščeno bi bilo pravici..
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment