Sunday, March 18, 2007

Love

Dekle: Sem ti všeč oziroma ali me imaš sploh kaj rad?
Fant: Ne.

Dekle: Me sploh hočeš?
Fant: Ne.

Dekle: Če bi odšla, bi jokal za mano?
Fant: Ne.

Dekle: Bi živel zame?
Fant: Ne.

Dekle: Kaj bi izbral, mene ali svoje lastno življenje?
Fant: Moje življenje.

Ko je dekle to slišalo, je steklo stran v debelih solzah, fant pa za njo. Prijel jo je za njeno majhno roko in jo pogledal v njene modre oči in ji rekel:

Ne prekrižaš mi misli, ker si vedno v mojih mislih!!

Nimam te rad, ampak te ljubim.

Nočem te, ampak te preprosto potrebujem.

Če odideš, sploh ne bom jokal, ampak bom kar umrl.

Nočem živeti zate, saj bi umrl zate!

Izbral pa bi seveda svoje življenje, ker si ti moje življenje, ker te zelo močno ljubim...

Saturday, March 17, 2007

Advokati...

Uradno glasilo advokatov iz Massachusetsa (Massachusetts Bar Associattion Lawyers Journal), je objavilo nekaj avtentičnih vprašanj, postavljenih pričam med raznimi sodnimi razpravami. Kaj so spraševali ameriški odvetniki:

1. "Povejte nam, doktor, je res, da ko človek umre v spanju, se tega ne zave do jutra?"

2. "Vas najmlajši sin, dvajsetletnik, koliko je star?"

3. "Ste bili prisotni, ko so vas fotografirali?"

4. "Ste bili sami ali ni bilo nikogar?"

5. "Ste vi ali vaš mlajši brat padli v vojni?"

6. "Ali vas je ubil?"

7. "Koliko sta bili vozili oddaljeni med sabo v trenutku trčenja?"

8. "Bili ste tam dokler niste odšli, je tako?"

9. "Kolikokrat ste izvršili samomor?"

10. "Torej, otrok je bil spočet 8. avgusta?" "DA" "In kaj ste vi počeli v tem trenutku?"

11. "Ona ima tri otroke, ali ne?" "DA" "Koliko je fantov?" "NOBEDEN" "In deklic?"

12. "Pravite da stopnice vodijo dol v klet?" "DA." "Ali se je možno po teh stopnicah povzpeti tudi navzgor?"

13. "Kako se je končal vaš prvi zakon?" "S smrtjo." "Čigavo smrtjo?"

14. "Kako bi opisali to osebo?" "Bila je srednje rasti, z brado." "Je bil to moški ali ženska?"

15. "Doktor koliko obdukcij ste opravili na mrličih?" "Vse obdukcije opravljam na mrtvih."

16. "Se spomnite koliko je bila ura, ko ste pregledali telo?" "Avtopsija se je začela okoli pol devetih zjutraj." "In gospod Dennington je bil v tem času mrtev?" "Ne, sedel je na obdukcijski mizi in se čudil zakaj je potrebna obdukcija."

17. "Ste kvalificirani da dajete vzorce urina?" "Kvalificiran sam že od mladih nog."

18. "Doktor, preden ste pričeli z obdukcijo, ste preverili pulz?" "Ne." "Ste preverili krvni pritisk?" "Ne." "Ali ste preverili dihanje?" "Ne." "Torej je možno, da je bil pacient še živ, ko ste začeli obdukcijo?" "Ni možno." "Kako ste lahko tako prepričani doktor?" "Zato ker so bili njegovi možgani v posodi s formalinom na moji mizi." "Ali ni mogoče, da je pacient poleg tega vseeno bil živ?" "Mogoče, da je živ, in se še danes nekje bavi z advokaturo."

Thursday, March 15, 2007

NAŠEL NAČIN KAKO Z BLOGOM ZASLUŽITI NEKAJ DENARJA!!!

Pozdravljeni, bavceki moji! Kako smo kaj? Upam,da je peščica tistih, ki so včeraj bili deležni mojega vedežavanja še živa, ter da ne sedi prestrašena za domačo krušno pečjo, v pričakovanju bridke usode :)

Očitno se nahajamo v intelektualno zelo plodnem in donosnem obdobju. Minulo noč mi je namreč končno, po večmesečnem tuhtanju, v glavo šinila ideja, kako z bloganjem zaslužiti euro ali dva. (Ok, kaj je bilo krivo za idejo, ni pomembno..)

Še preden pa vam razkrijem svoj načrt, moram z vami še nujno deliti nezgodo, ki se mi je pred 15imi minutami zgodila. Šel sem namreč v lekarno. Tisto pri bolnišnici. Celo prenovili so jo. Navdušen sem, da so po vsej površini uporabili fototapeto. Tako imaš cel čas, med čakanjem, občutek, da se nahajš sredi orjškega travnika, kjer te bodo pravkar prerasle in zadušile divje trave in zeli. Fantastično! Šel sem po Lekadol. Ni potrebno razlagati zakaj.

In tako stojim v neskončni vrsti. Polno upokojencev, mamic z dojenčki in vseh ostalih bolehavih ljudi. Čakam in čakam... Medtem pa razmišljam o vsem možnem. V svoje misli sem popolnoma zataval, tako da sploh nisem opazil, da sem medtem že prišel na vrsto. Prijazna farmacevtka vpraša: "Želite,prosim?" Jaz pa, kot bi me na sveže (spet) prebudili, brez premisleka, popolnoma nagonsko bleknem: "Ene West Ice, prosim."

Grozno nerodna situacija. Še dobro, da je ženska imela smisel za humor. In še dobro, da je nisem vprašal ali lahko pri njih vplačam tudi loto listek.

No, zdaj pa k najpomembnejši temi!!! Razkrivam vam svoj način, kako z blogom zaslužiti nekaj denarja. Vzemite list papirja in si zapišite!

- Blog piši nekaj mesecev, da se ga nabere cel kup.

- Sprintaj ga!

- Nato pa ga nesi tja, kjer odkupujejo star papir.

Wednesday, March 14, 2007

Tuesday, March 13, 2007

ANTIALKOHOL

neki me zanima dej povejte mi vi
zakaj donšna družba sam o alkoholu govori
zakaj je važn kje se ga je on napil
in kolko jointov trave je zraven pokadil
zakaj je važn kdo je bil pijn učer
in zakaj je frajer tist k spije petnajsti pir
vprašte se enkrt in odgovor sam sledi
da tist človek k ga pije u lajfu nč ne nardi
milijon nesrečnih zgodb človeku nč ne pomen
za brezdomce alkoholike se ne zmen
ko pa sam pristane v tem krogu
se zave da sam iz tega dreka nau zmogu
pol se vpraša na koga al pa kam bi se obrnu
sej službo družbo in topu dom je že zavrnu
in to sam zard ene stvari k se imenuje alkohol
včas mu je bil idol dons ma zard nega glavobol

nesreče na cest in tragedije doma
a ni to dost velk razlog da vprašaš se zakwa
zakwa morš nebesa iskat v alkoholu
mislš da k piješ da probleme si prebolu
sej res da lajf ljudi ful v glavo jebe
sam glej problemi se itq naujo rešl sam od sebe

model se ga je napil in zej je čist pijan
po žilah steče mu občutek že znan
ful se mu vrti in ker mu ne mori
reče "še eno rundo" in spije še pire tri
deci alkohola na deci alkohola
pa ma v riti kar naenkrat dva litra etanola
in ker to mu še ni šola
v igro pride še en yolla
v igro stop še rum kola
in pazi pol zgodi se fora
modelu je slabo počut se ful grdo
vpraša se zakwa sm to počel
odgovor je kr tko

js nočm tle ti delat burk
tole vzem si za poduk
alkohol se ti v možgane bo zažru
počas se vs sistem v glav ti bo podru
alko se ne bo seliru
kwa z možgani ti bo delu
s tabo se ne bo prepiru
sam v glavo bo prodiru
in za sabo vse razdiru
zard tebe nau pavziru
not se bo prdružu svojmu krdelu
razum ti bo blokiru
in družbo ti razdiru
najraj bi ga storniru
nanga se sploh nebi oziru
iz svoje glave bi ga zradiru
noč in dan bi ga nadziru
z litro nebi več fauliru
raj bo avto ti spoliru
to bi js naredu če bi bil na tvojmu mestu
zihr sm da neb pred kepsi padu na alkotestu

prid brez litre not kolega
loh se rešiš vn iz tega
vem da zate je ta zadeva velka le nadlega
sam to si zapomn da nočmo ti nč zlega
radi bi sam to da brez drinke prideš notr
če je alko zraven a je pol u partyju sploh smotr??!!

Sunday, March 11, 2007

Žganje

Prišel sem v klet ženinega dedka in našel dvanajst steklenic
njegovega domačega žganja.
Žena mi je naročila, naj jih zlijem stran, in tako sem se lotil tega
neprijetnega opravila. Potegnil se zamašek iz prve steklenice in
vsebino zlil v korito, samo en kozarček pa sem natočil zase in ga izpil.
Potem sem odprl drugo steklenico in naredil isto, spet sem popil le en
kozarček. Zanimalo me je, ali se je stari zares spoznal na kuhanje
žganja. Spoznal se je. Nato sem odmašil tretjo steklenico in jo izlil, a
še prej sem spil en kozarček, da bi preveril kvaliteto žganja. Bilo je
odlično. Enako s četrto steklenico. Kozarček zase, drugo v korito.
Potegnil sem steklenico z naslednjega zamaška, spil eno korito, ostalo
pa zlil v kozarec. Potegnil sem korito z naslednjega kozarca in si nalil
steklenico iz zamaška, kozarca v steklenico in zamašil korito. Ko sem
vse spraznil, sem z eno roko ustavil hišo, z drugo pa preštel steklenice,
zamaške, korita in kozarce in jih naštel vsega skupaj 29.
Ko se je hiša spet privrtela mimo, sem jih še enkrat preštel in nazadnje
sem imel vso hišo v eni steklenici, ki sem jo spil. Prav trapasto sem se
počutil, da nisem mogel gor po stopnicah, da bi ženi čestital, ker je
njen ded kuhal tako odlično žganje, ampak to bom naredil takoj, ko bodo stopnice spet prišle mimo.

Tuesday, March 06, 2007

Ko kmetijske zadruge prevajajo filme...

Mrak mi pade na oči, ko vsake toliko časa v kino pride nek film z grozljivo prevednim naslovom v slovenščino. Eden takih zadnjih je recimo film Odplaknjeni gizdalin. V originalu nosi ta film naslov Flushed Away. Odplaknjeni gizdalin? Kdo pri vragu uporablja besedo gizdalin? Kaj to sploh pomeni?

Glede na to, da gre za risanko, ki je torej avtomatsko namenjena najmlajšim gledalcem, me resnično zanima, če med njimi kdo sploh ve, kaj je to gizdalin? Pizda, še meni ni popolnoma jasno. V preteklosti so sicer bistroumni prevajalci mnoge filme prevedli tako, da mi je občasno od sile vso vsebino debelega črevesa sunkovito potisnilo naprej, med vsemi pa je vsaj meni na visokem 1. mestu prevod filma Fair Game iz leta 1995. Film, ki bi ga bilo daleč najbolj enostavno, najbolj pravilno in tudi vsebini najbolj ustrezno prevesti kar dobesedno v "Poštena igra", so slovenski prevajalci nadeli najbolj bistroumni naslov na svetu: "Manekenka in detektiv". Da je naslov zares brutalen, potrjuje dejstvo, da v filmu ni nobene manekenke, čeprav glavno junakinjo igra Cindy Crawford. V filmu namreč igra odvetnico. To se pravi, da obstaja izjemno velika verjetnost, da tip, ki je naslov prevedel, filma sploh ni videl.

Obstajajo pa še mnogi drugi: nikoli mi recimo ni bilo jasno, zakaj so enega boljših filmov devetdesetih Dangerous Minds z Michelle Pfeiffer prevedli v "Nevarna srca"? Kaj pa bi bilo narobe z naslovom "Nevarne misli"? Ko človek vidi film, se tudi hitro pokaže, da bi bila slednja izbira tudi veliko ustreznejša. Misli so tiste, ki so lahko hudo nevarne, srca bolj težko. Mislim, človek res ne more verjeti.

Rahlo bebast prevod filma je tudi "Teksaški pokol z motorko". Kaj bi pa bilo narobe, če bi film Texas Chainsaw Massacre prevedli kar v "Teksaški masaker"? Motorka je hudo brezvezna beseda. Masaker jo v dramatičnosti presega kar desetkrat.

Potem še dalje:

Analyze That - "Mafijski blues",

The Waterboy - "Mamin sinko",

Sweet Home Alabama - "Melanie se poroči",

The Pacifier - "Misija: Cucelj" (kva?!!),

The Others - "Vsiljivci" (Kaj bi bilo narobe s prevodom "Drugi"?),

Stick It - "Vztrajaj",

Boiler Room - "Vroča linija" (sveti dvojčici Jambrek, kakšen prevod!!),

Crush - "Gin in čokolada" (kwaaaaaa?!),

25th Hour - "Poslednja noč",

Tanga - "Gostišče Pri mami" (a se hecajo?)

Kdo je oseba, ki te stvari prevaja? Kdo si jemlje to pravico? Je to nekdo, ki je zato prav plačan ali ima vsak filmski distributer svojega prevajalca, ki to določa? Kje najdejo te ljudi? So to tajniki na kmetijskih zadrugah?

In kaj pri ljubem Bogu je gizdalin?!

Sunday, March 04, 2007

Ko ti raznese jajca!

Po divji in odfukani sobotni noči sem se kake pol ure nazaj skobacal iz postelje s hudim mačkom in razmišljal, kaj pri pizdi naj vstavim v usta, da malo znormaliziram stanje. Preden sem se okrog pol osmih zjutraj spokal spat, bi moral nujno popit nekaj vode, in to si rečem čisto vsakič, pa potem tega nikoli ne naredim. Požlempal sem eno faking Zalo Simphony, nakar sem v kuhinji zagledal na krožniku pripravljeno kosilo, ki mi ga je za mikrovalovno pripravil neznano kdo. Nek piščančji šnicl, jebeni krompir in dva rumenjaka. Nič kaj dosti od navedenega mi ni dišalo, zaradi nekega čudnega razloga pa sta se mi hudo zaluštala rumenjaka. Kaj pa vem, mogoče sem noseč. Aja, a sploh pašejo jajca nosečnicam? No, vem, da jim kumarice. Ne da se mi it preverjat na internet.

Vse do pred petindvajsetimi minutami nisem vedel, da se kuhani rumenjaki ne smejo vstaviti v mikrovalovno pečico. Tega mi še nikoli nihče ni rekel. Konec koncev pa nam jebeni Sharp ni priložil navodil z opozorilom, katerih zadev v to moderno čudo ne smemo tlačiti.

No, zdaj vem, da se ne smejo.

Po tridesetih sekundah je najprej razneslo enega. S takim gromkim pokom, da nisem bil prepričan, od kod je zvok sploh prišel, dopuščal pa sem možnost, da mi poka v glavi. Glede na to, kako divjo noč sem preživel in kaj vse se je dogajalo, me ne bi presenetilo, če bi mi kaj bobnelo v možganih. Potem pa sem bolj kot ne slučajno pogledal proti pečici in videl, da je vso steklo prekrito z nečim. Nenadoma ni bilo več prozorno. S kurjo pametjo in mačkom v riti sem brez premisleka odprl pečična vrata, ko je razturalo še drugo. Jajce. Ne vem, če se mi je že kdaj zgodilo kaj podobno sramotnega. Rumenjak je bil povsod. Po vsej kuhinji, v mojih ustih, v mojem nosu, v mojih fakinh očeh, po vsej glavi in gornjem delu telesa. Zdaj vsaj vem, kako izgleda jajčni rumenjak v popku. Ne najbolj seksi.

Nikoli do zdaj si nisem mislil, da lahko iz malega jebenega rumenjaka premera 1,5 cm nastane toliko snovi, da se z njo rumeno prekrije več kvadratnih metrov površin. Rumeno je bilo vse. Na obrazu sem imel pravo rumenjakasto masko za globinsko čiščenje por in vlaženje suhe kože. Bom vsaj DM-u prišparal kak euro.

Kot pa da ni že sam dogodek po sebi dovolj grozljiv, sem po dvajsetih minutah preživetih v kopalnici šel nazaj v kuhinjo in zaprepadeno ugotovil, da se je jebeno jaje zasušilo povsod tam, kjer je bilo. To je noro. Rumenjak je hujši kot črnilo. Rumenjak se zažre v stvari kot rdeče vino v tkanino. Po nekaj minutah drgnjenja sem odnehal.

Od danes naprej uradno ne jem več rumenjakov.

Pospraviti sem moral pa vseeno do konca...

Thursday, March 01, 2007

Happy Birthday

Stare, neolikane, zabite Klotilde

Vsi, ki me poznate, veste, da po naravi nisem nestrpna in živčna oseba. No, morda je to znak, da me ne poznate dovolj, hehe.

Danes se bom dotaknil teme, o kateri se je na blogih še precej pisalo. Ne vem. Ne spomnim se. Pa saj je vseeno.

Načeloma zelo rad hodim v trgovine. To drži za vse dni, razen sobote. Zakaj? Zato, ker je takrat gužva. Ker se takrat v trgovine odpravijo čisto vse upokojenke in družine, ki bi svoje orjaške nakupe lahko opravile tudi katerikoli drug dan v tednu. Ampak ne. Seveda imajo čas samo v soboto. Še posebej upokojenke. Naj se ustavim pri slednjih.

Pravkar sem se vrnil s trgovine. Znerviran do te mere, da sem si najprej moral prižgati čik in za hip sesti, čeprav je šele četrtek. V supermarketu je namreč, med vso gužvo, bila tudi stara baba. Na videz krepko čez 70 let. Precej upognjene drže. Imela je palico. Pred seboj pa je potiskala tisti miniaturni voziček, namenjem otrokom. Da se je ja morala še za pol metra bolj sklonjeno držati. In hoditi še počasneje. Na vsakem koraku se je ustavljala. Pogledovala okrog sebe. V pretirano tresoče roke roke jemala vsak preklet artikel. Pri tem pa stala tako, da je bilo mimo nje nemogoče priti. Svoj voziček je puščala natanko na mestih, kjer je bila največja gneča, ter jo tako naredila še bolj neznosno. Ko sem nekako dve minuti stal za njo in optimistično čakal, da se bo stara nevljudnica umaknila, ali pa umaknila vsaj svoj voziček (čeprav me je videla), mi je prekipelo. S svojim vozičkom sem brutalno sunil v njenega, tako da je tega odneslo na čisto drug konec trgovine. Totalno osuplo me je pogledala, jaz pa sem se nazaj nevljudno zadrl: "Pizda, tukaj niste sami!". Lahko si mislite, kako hudoben pogled sem skasiral.

Gremo naprej. Pridem na oddelek z zelenjavo. Seveda je bila neolikana Matilda spet tam. Deset minut se je motala okrog mojih nog, panično brskala po zelenjavi, jo trosila po tleh, se zaletavala vame in s svojim vozičkom udarjala ob vse možne ljudi okrog sebe. Končno je svoj pofukan radič in korenje odnesla do elektronske tehtnice, kjer je cirka šest ur iskal tipko "6". Kako fukjen moraš biti, da ne najdeš številke 6? Nahaja se med 5 in 7. Zakaj bi jo iskal med številkami 111 in 186? Za njo se je nabrala kilometrska vrsta. Jaz sem seveda stal tik za njo. Iz čiste hudobije ji nisem hotel pomagati. Ne! Če je slepa, pa naj ne hodi v trgovino. Sledil je še vrhunec. Okrog sebe je razsipala celotno vrečo korenja. Še preden jo je stehtala. Vem, da si zato zaslužim mesto v peklu, ampka... ne, nisem ji pomagal. Prekrižanih rok sem gledal ,kako se je ženska naprezala ter s tresočimi rokami pobirala svojo jebeno mrkvo.Ter pri tem delala še večjo gužo. Ko jo je pobrala, je seveda že zdavnaj pozabila, katero številko mora pritisniti za tehtanje korenja. Čeprav vem na pamet, da ima korenje številko 30, sem molčal. Naj se stara neolikana Klotilda še malo muči.

In še pika na i... Čeprav se je ženšče cel čas pretvarjalo, da je komaj pokretno... pa je seveda dobesedno zašprintalo proti blagajni, ko je videlo, da se njej bližam jaz.

Nisem hudobna oseba. Rad imam prijetne starejše ljudi, ker se zavedam, da se lahko od njih veliko naučim. Ter da si zaradi svoje prehojene poti zaslužijo vso moje spoštovanje.

Iz dna duše pa preziram stare, neumne, do skrajnih mej zabite in nevljudne upokojence, ki se obnašajo, kot da se cel svet vrti okoli njih. Le zato, ker že smrdijo po zemlji.

Ok, pa sem si dal duška. Zdaj se počutim boljše. Hvala,da ste me prenašali :)

KAJ BI VZEL NA OSAMLJEN OTOK...

Vsak med nami je že kdaj videl kak lepotni izbor. Seveda se nas je večina potem vprašala kaj je sploh lepega na kandidatkah tega "lepotnega" izbora. Sploh zato, ker ponavadi večina deklet izgleda precej slabše od povprečnih deklet, ki delajo na delikatesah lokalnih samopostrežnih trgovin. Sila domiselna so tudi vprašanja, ki jih kandidatkam postavljajo člani STROKOVNE žirije v kateri ponavadi sedi kak predstavnik avto hiše Renault ali Peugeot (kakorkoli se že to napiše), antipatična vzhajajoča televizijska zvezda v stilu tolste Jelene Kovačevič, ter seveda gospod Geržina, ki bi, če mene vprašate, raje svoj čas porabil za natikanje vrečke na glavo svoje antipatične hčerke, kot pa za sedenje pod odrom. No, preidimo k bistvu... Zelo priljubljeno vprašanje, ki ga kandidatke dobijo se glasi: KAJ BI VZELA S SEBOJ NA SAMOTNI OTOK? In ker včasih zvečer nikakor ne morem zaspati, sem se s tem zagatnim in intelektualno stimulirajočim vprašanjem malce ukvarjal tudi jaz. V primeru, da se kdaj prijavim na izbor za npr. "Lepo Sosedo 2007" ali pa "Gospa Slovenije 2007". Pri slednjem bi najbrž celo imel možnosti.

Kaj bi torej vzel na samotni otok... hm...

1. KRATKO ČRNO OBLEKICO

Coco Chanell je trdila, da je kratka črna oblekica nekaj kar zmeraj prav pride. Prisotna mora biti torej v vsaki omari. Ni ga trenutka, ko kratka črna oblekica ne bi bila primerna. Osamljen otok, poln divjih živali in okuženega mrčesa, seveda pi tem ni izjema. Upam le, da mi bo, ko se bo moja ladja potapljala, pravočasno uspelo zagrabiti rešilni jopič, hkrati pa tudi kratko črno oblekico. Eh, kurc gleda rešilni jopič. Tako ali tako ga težko kombiniraš z drugimi oblačili. Glavno da bom s seboj vzel oblekico. Bi pa prav rad videl obraz moje mame, ko bi ji sporočili, da so njenega sina našli naplavljenega na otoku sredi indijskega oceana, oblečenega v kratko Chanellovo črno obleko, ter dvema nizoma biserov okoli vratu. No, Coco je že vedela o čem govori.

2. MADŽARSKO - SLOVENSKI SLOVAR

Idealno za krajšanje časa. Preden se ga človek nauči na pamet je tako ali tako že star in bolehen. Med branjem kilometerskih besed s tisočimi pikicami, ki na koncu pomenijo najkrajšo možno slovensko besedo, v stilu

Szëretlëckezetchämőrekezëäl (madž.) = Rit (slov.)

človek totalno pozabi na desetletja, ki minevajo.

3. SLIKO MIRNE REYNOLDS

Kot opomin, da niti na osamljenem otoku ne smeš pozabiti na ločevalno dieto.

4. KLISTIR

Tukaj v civiliziranem svetu mi je preveč nerodno, da bi ga kadarkoli uporabil. Tam bi morda zbral pogum. Morda. (Ali pa tudi ne...)

5. ZBIRKO ZNAMK

Sicer jih ne zbiram. Ampak na osamljenem otoku mi zagotovo ne bi nihče očital, da sem določasnež, če bi se pričel ukvarjati s filatelijo.

6. ZGOŠČENKO BABYTWINS

V primeru zapeke.

7. SATELITSKO ANTENO in TV

Da bi lahko tudi sredi Indijskega ocena lahko imel dostop do svoje najljubše trojice: MOJ TV, KoR TV in NET TV.

8. IZKAZNICO KLUBA "SVET KNJIGE"

Zavedam se, da na osamljenem otoku morda ne bo knjigarne, ampak... Ob včlanitvi v Svet knjige so mi poslali kuverto z izkaznico, poleg pa napisali: "Imejte jo vedno pri sebi!". Sem pač človek, ki se rad drži navodil.

9. ŽELATINO

Rad eksperimentiram z njo v kuhinji.

10. OSVEŽILEC ZRAKA

Kaj če pride kdo na obisk! Zatohlost še nikdar ni bila znak dobrega gostitelja.

11. STEKLENICO VODE EVIAN

Baje obstaja možnost, da na osamljenih otokih ni pitne vode. No, zagoovo nočem tvegati, da se mi koža izsuši.

Ima kdo še kak predlog?

Lunanai (Siddharta)

Siddharta - Lunanai



Add to My Profile | More Videos

Wednesday, February 21, 2007

Top 5

Top 5 ženskih laži :

5. Devica sem

4. Kako je velik!

3. Tega ne morem narediti najboljši prijateljici.

2. Po poroki se ne bom zredila!

1. Prihaja mi! Prihaja mi!!

Sunday, February 18, 2007

Ne hodi...

Ne hodi pred menoj, morda ti ne bom sledil.
Ne hodi za menoj, morda te ne bom vodil.
Hodi ob meni in mi bodi prijatelj!

Saturday, February 17, 2007

Komaj čakam, da me otroci pokozlajo!

Imel bom otroka. Po možnosti dva. In po možnosti čim hitreje enega za drugim, da bo lahko drugi nosil oblačila od prvega, pa četudi ne bosta enakega spola. Konec koncev "tamali" še ne kapirajo mode in se fantek res ne more pri 14 mesecih jezit, če nosi rožnato pidžamo. Če bom pa imel standard res urejen in nam bo šlo dobro, potem pa bom imel kar tri. Tru guci-guci male kjuti-buti otročičke, sladke kot med. Ah, kako bom užival, ko jim bo zrastel prvi zobek in kako ganjena bova z drago, ko bodo izrekli svoje prve besedice.

Vse leto bom lepo šparal, da si bom lahko enkrat julija oz. avgusta privoščil z družino dopust v Umagu oz. Poreču. V kampu seveda, hoteli itak samo kradejo denar, poleg tega pa je brezveze plačevat tako drag dopust v hotelu, če si tam tako ali tako samo ponoči. Kaj bi te brezveze kompliciral glede postelje? Postelja je postelja! Poleg tega bomo tam ves dan uživali na prečudovitih betonskih in skalnatih plažah skupaj z ostalimi več deset-tisočimi slovenskimi turisti in hrvaškimi natakarji, do katerih pa se ne spodobi bit nesramen, kljub temu, da se delajo, da nas ne razumejo in med vsemi jeziki v jedilnih listih nimajo slovenščine.

Moja služba bo trajala kot vse normalne službe od šestih do dveh in to bom seveda sprejemal z velikim navdušenjem, saj bom tako lahko zmeraj enak čas ob istem terminu preživel z družino, kar bo v naše družinsko okolje vneslo mirnost in simbiozo.

Z otroki bom redno hodil k zdravniškim pregledom, jih previjal, pazil nanje, se smehljal, ko me bodo pokozlali in poscali, se ponoči zbujal in pač poskušal nekako zdržati skozi neprespane noči. To vse spada k starševstvu in če se niso moji starši in stari starši pritoževali, se tudi jaz ne smem. Biti očka je konec koncev moje poslanstvo in moja naloga je, da gene prenašam naprej.

Imeli bomo eno televizijo in glasbeni stolp, pa še nek radio v otroški sobi. Vozili bomo Hyundai Accent, ker je več kot soliden avto za tako ceno in dovolj prostoren za vse. Na okenski polici bodo seveda pelargonije, prav tako pa bo tudi povsod drugod po stanovanju ogromno rož, za katere bo skrbela moja ljuba žena.

In tako faking naprej.