"Kurba!"

Danes zjutraj sem opazil majhno anketico, kjer ljudi sprašujejo, ali bi si tudi Slovenci morali omisliti nekakšne Oskarje - nagrade za filmske dosežke. Potem, ko sem se po petih minutah pobral s tal, ter pobrisal mlečni riž, ki mi je v napadu smeha brunil skozi nos, sem se nad tem malce zamislil.

Kako zavraga želiš nagrajevati nekaj, česar sploh ni. Na leto izzidejo približno trije slovenski filmi. Gledalci ponavadi izvejo samo za enega od njih. Večinoma ta sreča doleti filme v katerih igra Matjaž Javšnik. Ali pa Tanja Ribič. Ali pa kakšen film v katerem igralka pokaže joške. Slednji je ponavadi uspešnica.

Osebno sem mnenja, da je ni hujše katastrofe, kot so slovenski igralci. Z redkimi častnimi izjemami. Če se bom slučajno v prihodnosti spal s pravimi ljudmi, ter nekega dne postal župan Ljubljane, bom moja prva poteza, da z baklami, vilami in ostalim orodjem do tal požgemo razvpito igralsko akademijo AGRFT. Silno rad bi namreč bil prisoten na kakšnem njihovem predavanju. Po mojem svojim študentom vcepljajo v glavo, da morajo igrati tako, da bo gledalec čim bolj imel občutek, da gre za igro. Naj bo vse skupaj groteskno, zdramatizirano in nenaravno. Ker konec koncev so oni težki umetniki in bila bi sramota, če bi ljudje njihovim vlogam celo verjeli. Ker potem bi morda kdo za trenutek pozabil, da so igralci. Zvezde, kot so Nicole Kidman, Brad Pitt, Meryl Streep... ki te znajo ganiti, pripraviti do solz in pripraiti do tega, da njihovi igri verjameš, so itak čisti šund.

Všeč so mi tudi tipični slovenski filmi. Po mojih dosedanjih izkušnjah, bi se jih dalo strniiti v sledeč obrazec:

PRVI PRIZOR
1. Na začetku filma kamera 3 minute v popolni tišini kaže železniške tire.

2. Na tirih se naenkrat pojavi moški. Ponavadi je kosmat, razcapan, morda celo zapit.

3. Hodi po tirih. Okoli njega vlada popolna tišina. Nobene glasbene podlage.

4. Še zmeraj hodi po tirih.

5. Naenkrat se ustavi in prične zamišljeno zreti predse.

6. Kamera močno fokusira njegov zdelan obraz. Vsaka guba, vsaka krasta, vsaka pora se morajo razločno videti.

7. Še zmeraj bolšči predse. Gleda v neznano. Nihče od nas ne ve, v kaj gleda.

8. Na sosednjem tiru mimo njega pelje vlak. Piš vetra mu za hip razmrši lase.

9. Zamišljeno bolščanje se nadaljuje.

DRUGI PRIZOR
1. V temačnem, na videz zelo zatohlem in zanemarjenem stanovanju stojita miza in natanko en stol.

2. Na stolu sedi ženska, ki pije žgano pijačo. Izgledati mora zelo vinjeno. Oblečena je v raztrgane nogavice. Njene oči so rdeče. Šminka razmazana okoli ust. V roki cigareta.

3. Ženka joče in iz oči ji po obrazu tečejo od maskare počrnele solze. Nihče ne ve, zakaj joče.

4. Polna solz, smrklja in razmazanih ličil se vlači po mizi. In pri tem srkne še en požirek iz steklenice.

5. Glasbene podlage ne. Se pa dobro sliši kapljanje vode v koritu, ki glasno odmeva.

6. Zunaj na hodniku se po trhlih lesenih tleh zaslišijo težko koraki.

7. Ženska dvigne glavo z mize, za nekaj treutkov srepo zre v vrata in s hripavim glasom, po dolgem molku reče: "Prišel je.".

TRETJI PRIZOR
1. Vrata se izjemno počasi odprejo. Odpirajo se kakšno minuto.

2. Noter stopi moški s tirov.

3. Kakšni dve minuti tiho hodi okoli mize, ter žensko sumljivo opazuje.

4. Ona še naprej kadi čik in ga prestrašeno opazuje.

5. Sliši se samo zven njegovih korakov in zvok njenega diha.

6. On na mizo odloži klobuk. To naredi sila dramatično.

7. Njene oči se prestrašeno razprejo. Zvok dihanja se pojača.

8. Nenkrat jo z umazano roko grobo zagrabi za dolge lase in ji glavo potegne nazaj.

9. Ona zaječi in postane panična.

10. Približa svoj obraz njenemu in nekaj trenutkov diha vanjo. Njune ustnice se skoraj dotaknejo.
11. Nato ji s komaj slišnim glasom na uho reče: "Kurba!".

TRETJI PRIZOR
1. On se ponovno znajde na tistih tirih.

2. H glavi si pritiska pištolo.

3. Ustreli se.

4. Kri dramatično brizgne naokoli.

5. Ponovno na sosednjem tiru mimo pelje vlak.

ČETRTI PRIZOR
1. Ona stoji na vrhu starega siviga, socilaističnega ljubljanskega bloka. In v ledeno mrzlem vetru zre predse.

2. Oblečena je le v belo bolniško spalno srajco.

3. Mastni lasje ji vihrajo v vetru.

4. Nato skoči.

KONEC
Sledi 10 minut napisov z usvarjalci, igralci, producenti,...

Hm. če še enkrat premislim... Morda pa bi prav zabavno bilo podeljevati slovenske oskarje.