Nujno je! Če baje ne bom v kratkem času spustil svoje meje, je z mano konec. Obsojen bom na večno samoto, na to, da bom na stara leta v domu upokojencev s starimi ženičkami srkal zeliščni čaj in reševal križanke, pri tem pa neusahljivo upal, da me bo kdo prišel obiskat. Kar pa se jasno ne bo zgodilo. In moje premoženje bom zapustil Gvidi iz sobe 403. Ker bo v zadnjih dneh mojega krutega življenja pač najbolj prijazna z mano.
Vsaj zaenkrat ne morem čez sebe in niti ne vem, kako se naj pripravim do tega, da bi zmanjšal nivo moje izbirčnosti. Se to sploh da?
Bom pa na stara leta sam. Konec koncev pa morda sploh ne bo tako hudo, če bom z Evgenijo in Branimirom zvečer sedel na terasi doma Danice Vogrinec in nostalgično razpredal o starih dobrih časih...
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment