Mali, debeli & nič kaj veseli..

Zraven bab za volanom in tečnih starcev, ki se v trgovini s svojimi nafilanimi vozički rinejo naprej, imam full probleme z debelimi otroki. Malimi mastnimi špehastimi mulci in smrkljami, ki imajo po petnajst kilogramov sala preveč in jih srečujem na vsakem koraku. Se mi zdi, da zmeraj pogosteje.

Mala bajstasta derišta mi gredo na pajtl zato, ker ob njih zmeraj vidim šminkerske sošolce v šoli, ki igrajo košarko, so full priljubljeni, vsi se hočejo družit z njimi, oni pa si svojo priljubljenost večajo s tem, da so nadrejeni nepriljubljenim debeluščkom, da se iz njih norčujejo, jim med izleti kradejo vrečke s Pingo sokovi in sendviči s pariško, s tem pa mulcem, ki so že itak nesrečni, še bolj nabijajo komplekse.

Debeli puhki so nadležni za moje oči zato, ker vem, da jim postaja slabo ob misli na športno vzgojo in vsa leta šolanja iščejo izgovore, da se le-tej izognejo. Ker sovražijo košarko in odbojko in ker nočejo, da bodo še tam tarča posmega sicer športnih sošolcev.
Mali pitanci vzbudijo mojo pozornost tudi zato, ker sem prepričan, da so vedno v ozadju, nikoli ne upajo dvignit roke in nikoli ne morejo nosit oprijetih šminkastih srajčk.

Iritirajo pa me predvsem zato, ker so za vse, kar se jim dogaja, krivi njihovi starši. Faking Zdenka in Franc, ki sta rasla v prepoznavnem slovenskem duhamornem duhu, po katerem je treba s krožnika pospravit vse. Češ, "pri nas se nič ne meče stran" ali "Ti veš, kako draga je ta omaka?!" Ker faking Breda in Peter niti med vikendom ne moreta skup spocat neke goveje župe ali pa magari ene izmed tistih iz vrečke, pa raje namesto tega froce celi vikend tiščita v McDondals, kjer jih filata z vso svinjarijo in jih navajata na to hrano do take mere, da potem med tednom še vso žepnino porabijo za to kalorično navlako. Ker sta Milena in Dušan tako obremenjena s svojo kariero, da imata čas za mikrovalovno hrano z družino samo zvečer, pri tem pa sploh ne opazita, da njuni potomci lezejo v vse smeri in da bodo imeli grozne težave s svojimi življenji, ker bodo zmeraj, ampak res zmeraj, na slabšem zaradi debelosti. Ker sta froce naredila pač zato, ker to sodi zraven. K nekemu kao normalnemu odnosu. "Kdo pa bo podedoval mojo firmo, nekoga ja rabim, da bo moj naslednik, drugače bo šlo vse v nič," bi verjetno odgovoril povprečen oče Bojan. Ja, Bojan ml. bo prevzel firmo, ampak bo rabil dodatno ojačitev stola in razširjeno tipkovnico za debele prste.

Res je, iritiran sem. Ker sem spet šel v McDonaldsa po tam zame edino prebavljivo jed - kraljevsko solato - in ob nabito obloženi mizi zagledal leglo otrok in dva stara - vsakega na svojem mobilnem telefonu. Da so imeli tamali lepo polna lička, verjetno ni treba posebej poudarjat. Dobil sem izjemno veliko željo, da bi stopil do starih dveh in vsakega po glavi treščil s tistim brezveznim rdečim pladnjem. Marici pa bi rekel, naj se spoka domov in skuha vsaj župo iz vrečke!