Alergija na starine

Imam problem s starimi ljudmi. No, v večini mi gredo na kurac. Ker mislijo, da so blazno pomembni. In ker se povsod rinejo. In ker so mi pokvarili ogromno juter v času moje srednje šole. Ker so skozi tečni, gnjavijo, tarnajo nad svojo nesrečno usodo, zjebanim zdravjem, nikoli nimajo časa, kar je brutalno ironično, glede na to, da so v penziji, poleg tega pa se ves fucking čas samo zgražajo.

Babice in dedki so verjetno edini, ki v vrsti v trgovini stojijo z nabito polnim vozičkom vse možne svinjarije, jaz pa za njimi stojim s Čunga-Lungo v rokah, pa me ne bodo spustili naprej. Če jih bom roteče gledal, ne bo pomagalo, prav tako ne, če bo pogled grozeč. Če se bom skušal prištuliti mimo njih, me lahko stara baba še žvajzne po glavi z dežnikom. Ves čas pa mi stari pred mano namenjajo očitajoče poglede. Češ, kako je ta mladina neučakana! Seveda sem neučakan, Genovefa, ko pa cele dneve delam delam in študiram in imam še fünftaužent obveznosti, tvoje edini dnevni nalogi pa sta zložiti Nedeljske dnevnike in namazati krčne žile. Enako velja tudi za primer, da v vrsti v trgovini čakam s Chupa-Chups v rokah, za mano pa stara babnica z vozičkom z zalogami do leta 2012. Prisežem, da prav čutim žareče Star Wars poglede v moj hrbet, ker prav švicam od sile, saj je za mano tečna in včasih slišim, kako kolegici zagodrnja: "Ta mladina tudi nima nobenih manir. Mene tako križ boli, pa komaj stojim, oni pa nas ne spustijo naprej." Judita, samo en izdelek imam, jebemti! Če si cela betežna, pa pošlji vnuke po nakupih!

Babice iz zaradi meni popolnoma neznanih razlogov vsak božji dan v celem letu silijo na tržnico. Zmeraj ob istem času. Med pol sedmo in pol osmo se po moje spraznijo domovi upokojencev, saj se množice oldtimerjev zapodijo proti avtobusom - seveda v času, ko je na avtobusih tudi največ šolarjev. Starci ne hodijo na tržnico ob devetih. Ne ob osmih. Ne ob desetih. Bog ne daj ob šestih, čeprav ne spijo že od štirih dalje. Starci hodijo na tržnico med pol sedmo in pol osmo. In nikoli ne pogruntajo, da je to verjetno najslabše izbran termin na svetu. Mogoče pa delajo to iz inata. Ker so pač tečni in skušajo tečne narediti še druge. In ko tako povprečen srednješolec, ki je ves nenaspan, zatečen in nič kaj vzhičen, ker bo ravno ta dan vprašan matematiko, sedi na dvanajstki, se seveda že po treh milisekundah zraven njega postavi lokalna babica. S cekrom, večjim od Qlandie. In tej babici je tisti hip glavna naloga, da smrkavca spravi iz stola. Najprej te zija z očitajočim pogledom, potem začne pokašljevati, če pa se na nobene krike ne odzivaš, te začne dregati z vrečkami in vso opremo, ki jo vlači zraven, nazadnje se pusti, da jo avtobus zanaša levo in desno, da se skoraj s celim telesom vrže na tebe, kasneje, ko pa vidi, da se ne daš kar tako, pa ne gre drugače, kot da reče: "A bi mladi gospodič mogoče odstopili mesto gospe?" In potem se pač vstaneš. Razumem, da so starejši ljudje utrujeni in da imajo že nekaj križev za sabo, toda ali ne morejo na faking tržnico ob desetih? Jajca so sveža tudi takrat, pa starim branjevkam do desetih še ne bo zmanjkalo regrata.

Ko sem bil zadnjič pri prijateljici M., se je v salon zapodila neka priletna gospa, ki je videla, da me pravkar obdelujejo, pri tem je brutalno zavila z očmi in vprašala, koliko časa bo še morala čakat. M. ji je rekla, da približno 15 minut, da gre že h koncu, Gertruda pa je najbolj nataknjeno na svetu rekla, da res ne utegne, ker ima še nešteto opravkov. Bolj ji je M. skušala dopovedati, da bo zdaj glih fertig, bolj je sedemdesetletnica krilila z rokami, da se ji nekam mudi. Ko je odkolovratila iz salona, sem seveda M. vprašal, kaj pri bogu to pomeni, pa mi je povedala, da bolj se njene stranke bližajo smrtni postelji, manj časa imajo. Da so stari najbolj neučakane in tečne stranke, ki se jim najbolj mudi. Baje zato, ker se bojijo, da jim bo dolgčas in da n bodo imeli kaj za početi, pa si zato na silo zabašejo dnevni urnik z vsemi mogočimi nepomembnimi obveznostmi. Mislim, krnekaj!

Ko sem zadnjič izbiral sadje v Intersparu, sta zraven mene mešetarili med jabolki neki dve omici in seveda - kaj pa drugega - tečnarili. Kako ju boli hrbet, pa kako je njuna svakinja spet nadležna in se goni okrog, pa kako je mladina tečna, pa kaj si vse dovolimo, pa da izkoriščamo starše, pa kak je vse tečno, pa kak je vreme neznosno, pa kak je tečno, ker je polno parkirišče, pa kak je vse tečno! Bog ne daj, da bi rekli kaj pozitivnega! Nerganje, nerganje, nerganje.

Kot sem na začetku omenil: V VEČINI mi stari gredo na kurac. Vsi vendarle niso enaka katastrofa. Moja edina še živeča babica je prava carica. Stara je šestdeset let in je strašno inovativna, večkrat mi pošlje SMS, se ga občasno tudi napije, poleg tega pa me je zadnjič vprašala, če sem že kdaj probal s fantom, da je brala, da je to zdaj zelo "in" :) Obožujem jo!