Wednesday, January 10, 2007

Danes se grem nategnit!

Juhu, juhu! Hvaljen bodi Jezus!Pa sem mislil, da tega dneva ne bom nikoli več dočakal. V tem trenutku sem samo še nekaj ur stran od prave akcije. Moje telo se bo potilo. Mišice se bodo nategovale. Temperatura se bo dvignila. Moj dih bo globok in hlastal bom za zrakaom. Občasno se bodo kje zaslišali pritajeni vzdihljaji in kriki v stilu: "O, moj bog!". V zraku bo visel vonj po tujih razgretih telesih. Vonj po moškem potu. Mmmmmm... Kako zelo sem si tega želel. In kako zelo sem to potreboval...

Ok, verjetno vam je že vsem jasno, da grem danes na fitnes. In občutki v moji glavi so precej mešani. Nekje med vznemirjenjem, tremo in izrazitom odporom. Kot bi moja osebnost bila razcepljena na tri dele:1. Na mladega moškega, ki si želi lepega čvrstega telesa, da bi ga lahko s kom delil. 2. Na preplašeno majhno čopkasto deklico, ki se pravzaprav boji vseh teh čudnih naprav in ljudi, ki so tam. Noče, da bi jo tuji natrenirani moški opazovali kako na tistih mučilnih napravah počasispušča svojo dušo. In še kaj. 3. Na zanemarjeno, eno prasico, znano tudi po imenu Kraljica kavča, ki se je že pred leti odločila, da njeno telo ni ustvarjeno za kakršnokoli delo ali napor. Nikoli ne bo kuhala, se potila ali zapuščala kavč. Po njenih načrtih bi se že pri 13ih letih poročila z Donaldom Trumpom, Billom Gatesom ali Oproh Winfrey. V igri je bil tudi Michael Jackson, vendar bi bila pri 13ih zanj že krepko prestara.

Na fitnes sem pred leti že hodil. Nekaj manj kot tri mesece. Potem se je začela šola. Seveda sem, poleg lastne postave, zasral tudi slednjo. In tako iz vsega skupaj ni bilo nič.

Končno sem zbral pogum, da se vrnem v tiste srhljive prostore. In iz sebe naredim nekaj s česar bom celo sam le s težavo umaknil roke. Držite pesti zame.

Aja, danes sem se ponovno vrnil k teku. Povabila me je prijateljica Š. Prav nostalgično je bilo umikati se vsem koreninam in smetem v gozdu. Prav pogrešal sem to rekreacijo. Odločil sem se, da bom odslej bolj aktiven. Če modro poduhovičim: "Za svojo pasivnost bom moral biti aktiven kar nekaj mesecev" :D Upam, da jih je med vami vsaj peščica takih, ki ste ta štos razumeli :)

Ok, bom jutri poročal kako se je razpletel prvi obisk.

Mimogrede, seveda smo si prijatelji izbrali najdražji fitnes v mestu. Kajpada. Očitno bom še naprej živel življenski slog, ki si ga glede na sovje materialno stanje, niti približno ne bi smel privoščiti. Itak. Eh, kurc gleda če bom do konca meseca pil samo vodo. Glavno, da imam stil!

No comments: