Rumeni copatki, voda Evian in Ziggy na fitnesu

OK, preživel prvi dan na fitnesu. S sila mešanimi a kljub temu optimističnimi občutki. Pa pričnimo na začetku. Seveda je vsa stvar skoraj padla v vodo. Ker sva z mojim fitnes partnerejm vso stvar hotela prestaviti za en dan. Kar pomeni, da se tam najbrž ne bi nikoli pojavila. No, še dobro da nisva.

Pripeljala sva se do verjetno enega najdražjih fitnes studijev v mestu in se včlanila. In potem prvi šok. Receptorka naju je slikala. Slika bo sicer v uporabi samo v računalniku, za identifikacijo, pa vendar. Slikala me je brez da bi me na to opozorila. S spletno kamero. Brez transparentnega pudra, maskare, korektorja in profesionalne, več tednov snovane, stilistične obdelave. Po mojem fotke kasneje niso niti retuširali ali vsaj malo popraivli v photoshopu. Ne! Prepričan sem da se bo zdaj dan za dnem pred računalnikom zbiral celoten kolektiv fitnescentra in se delal norca z moje fotke.

Drugi šok: Ugotovil sem, da se v prostoru s fitnes napravami ne kadi. In moj dan je bil pokvarjen.

Dobila sva tudi izjemno prijaznega in v določenih zornih kotih celo rahlo seksipilnega inštruktorja, ki naju je ob vsaki napravi podučil tako, kot da prvošolčkom razlaga abecedo. Kar je dobro. A mi kljub temu ni uspelo prihraniti svojih ciničnih pogledov in zdolgočasenih vzdihljajev. Nenazadnje sem na fitnesu proti lastni volji. Vse to počnem izključno zaradi čednega milijonarja, ki ga bom čez nekaj mesecev spoznal ter se z njim nekje v skandinaviji poročil. Pri vsem tem denarju mi bo pa potem res vseeno za lastno telo. Ali njegovo.

Prišel sem do zaključka, da te neverjetno zapleteno izgledajoče fitnes mučilne naprave res niso bile narejene zame. Prizor, ko se Ziggy na eni izmed njih napreza in muči je podoben prizoru štiridesetletne klekljarice, ki jo nenadoma dajo delati v livarno. Totalno oprotislovje. In precej stresno.

No, na koncu sem se vseeno odločil, da s to zadevo nadaljujem. Konec koncev sem zanjo plačal čez deset jurjev.

Na koncu sem, brez da bi v garderobi izvedel kakršnokoli higieno na sebi, na hitro zvlekel nase oblačila, se pognal ven, mimo receptorke, in si direkt pred vhodom, s tresočimi rokami prižgal cigaret.

Danes grem spet tja. Najbrž.

Aja, in pozabil sem omeniti: Moji rumeni športni copatki se izvrstno skladajo z barvo fitnes naprav in moje trenirke na kateri piše "Phisical Education". Seveda nisem pozabil niti na plastenko vode Evian.

Če bi si lahko na tistem steperju prižgal še cigaret, bi vsa stvar postala morda celo znosna.