Po seksu si je seveda treba pokrit joške!

Po hudem seksu, v sklopu katerega so oblačila letela na vse strani, ko so se jogiji trgali in odeje cefrale, se oba vležeta drug zraven drugega, vsa zadihana, tip je pokrit do pasu in je zgoraj brez, ženska pa si v sekundi odejo potegne do vratu. Zakaj že? Kaj ji je mogoče nerodno zraven tipa, ki mu ga je pravkar vlekla?

Tipi kričijo, ko jim punce razkužijo rano, ko pa jih nekdo ustreli in si iz rane morajo spraviti metek, pa tega skorajda ne opazijo. Čisto vsaka faking vrata na svetu je mogoče odpreti s kreditno kartico ali posebno ukrivljeno žičko. Zakaj nikoli nihče ne zaklepa avtomobilov? Omenjeni primeri so samo eni izmed vsaj tisoč filmskih klišejev ali stereotipov, ki mi zdaj padejo na pamet, videti pa jih je mogoče v povprečno štirih od 5 filmov.

Ko sem namreč včeraj končno gledal film Apokalipto, ki je v mnogih pogledih popolnoma netipičen film (ne govorijo angleško, nobenih profesionalnih holivudskih igralcev itd.), sem ves čas upal, da v njem ne bom našel kakega tipičnega prizora, ki sem ga pred tem videl že ničkolikokrat. Pa so se moji upi razkadili v prazno. Na koncu se je namreč glavni junak kot skoraj v vseh filmih s tistim "bad guyem" spopadel ravno na koncu. Cela skupina divjakov ga je lovila, crkavali so eden za drugim, edino poglavar je preživel in ravno z njim se je spopadel kot zadnji. Samo to je še manjkalo, da bi na koncu odšel proti sončnemu zahodu ves nasmejan s svojo družino, pa bi v platno zabrisal kokice. Kaka kozlarija.

A lahko prosim nekdo naredi film, ki ne bo klasično holivudsko skropucalo? A ne bi bilo kul, če pa v eni akciji junak ne bi rešil svoje ženske iz krempljev ugrabiteljev, pa bi se zadeva končala s kakim nepričakovanim preobratom?

Filmski klišeji mi gredo namreč izjemno na živce. Milijontaužent jih je. Med tistimi, ki mi najbolj intenzivno pospešujejo prebavo, so vsekakor naslednji:

Kadar koli je filmsko sceno treba posneti v Franciji, jo bodo posneli v Parizu in zmeraj tako, da se bo v ozadju videl Eifflov Stolp. Četudi bodo v betonski kleti deset metrov pod zemljo, bo iz neke špranje seval odsev faking Eifflovega stolpa.

Obstaja večja verjetnost, da bo glavni akcijski junak ustrelil 20 ljudi, ki streljajo vanj, kot pa oni njega.

Sploh ni pomembno, če glavnega junaka napade večja skupina ljudi. Zmeraj se bodo postavili v vrsto in ga napadali eden za drugim, da bo seveda lahko obračunal z vsakim posebej. Bog ne daj, da bi pomislili na to, da se splača, če ga napadejo trije skupaj.

Ko igralci plačujejo znesek za taksi, nikoli ne pogledajo v denarnico, koliko denarja sploh imajo, preprosto vzamejo ven nek bankovec in ga vržejo taksistu. Pri tem pa zmeraj čudežno zadenejo pravo cifro.

Vse jebene telefonske številke se začnejo s 555. Celotne Združene države Amerike poznajo samo cifro tipa 555-XYZW. Bruhaš!

Tujci - denimo Rusi, ki velikokrat igrajo blazneže - tudi takrat, ko zraven njih ni nobenega Američana, govorijo angleško. To je ena večjih banalnosti sploh!

Zmeraj, ko glavni akterji vklopijo televizijo, je ravno takrat na njej novica, ki zadeva osebno njih. PŠe posebej v primeru, da bežijo pred policijo. Potem so ravno v tistem trenutku na vsaj desetih programih, zraven pa je seveda slika. Ponavadi takoj zatem ugasnejo televizijo in nikoli ne pogledjo novice do konca.

Služabnice so zmeraj ženske mehiškega porekla, najpogostejša imena zanje pa so ponavadi: Juanita, Rosa, Carlita...

Zmeraj, ko je nekdo v globoki nezavesti, ga iz nje lahko spravijo z vedrom hladne vode. Tudi če mu je pred tem na glavo padel tovornjak napolnjen z betonom.

Tudi takrat, ko voznik vozi avtomobil po čisto ravni cesti, je potrebno volan ves čas sukati levo in desno. Pač treba je. Da izgleda realno.

"Bad guy", ki nekje nastavi bombo, zmeraj zraven nje nastavi velik LCD zaslonček, na katerem se vidi, koliko časa še manjka do detonacije. Ja, ker je to full logično in normalno.

V filmih junaki zmeraj najdejo parkirišče točno pred zgradbo, v katero želijo vstopit.

Ko neka kura od babe beži pred psihotičnim morilcem, zmeraj pade. ZMERAJ! Na nekem sranju se spotakne, pri tem pa mora njen fant, ki je stekel že kilometer naprej, steči nazaj, jo dvigovati, pri tem pa seveda izgubita prednost pred morilcem, ta pa ju jasno slej ko prej ubije.
V grozljivkah NIKOLI ne vžge avtomobil.


Avtomobili v nesrečah zmeraj eksplodirajo. Kaka kozlarija. Avtomobili eksplodirajo res v izjemnih primerih, mogoče takih, da nekdo v rezervoar zabriše vžigalico. Drugače pa ne.

Šef policije je zmeraj črnec.

V grozljivkah bejbe v spodnjih hlačkah zmeraj raziskujejo temačne hiše, če slišijo kak čuden zvok. Pri tem najbolj na glas sprašujejo "Is anybody there?" - da jih morilec, v primeru, da je res v hiši, zagotovo sliši. In posledično zakolje. Nobena pička na svetu ne bi sama šla v temačno klet in tam stokrat vprašala, če se kje kdo skriva. Lepo vas prosim.

Če filmska junakinja želi ugotoviti, ali je morilec v hiši, je dovolj to, da se vleže v penečo kopalno kad. Morilec bo slej ko prej odprl vrata in jo zabodel.

Hrano iz trgovine junaki zmeraj prinesejo v rjavih vrečkah, ki niso nosilne, ampak jih je treba držati v rokah, iz vreče pa čisto zmeraj štrli francoska štruca kruha. Krnekaj!
Hočem izviren film brez klišejev!

A sploh obstaja kak tak, ki ne vsebuje niti enega omenjenega elementa? Po moje ne...