Vaša mama je lažnivka!

Se spomnite, ko vas je mama učila, kako lepa vrlina je točnost? No, na naši fakulteti vam dejansko dajo občutek, da je vaša mama prava lažnivka.

Naj vam za spremembo danes natresem zgodbico iz študentskih klopi. Ker se vaš Primož ne namerava preživljati z delom v kamnolomu ali predelovanjem sladkorne pese, se mora (žal) tudi šolati. In tako sem se danes podal na naš faks, kjer bi naj opravljal izpit. Ta bi se naj zgodilo natanko ob 7.00. Gruča sošolcev se skupaj z menoj prerine v predavalnico, kjer pa naletimo na neprijetno presenečenje. Predavalnica je žal že zasedena s študenti neke druge smeri. Odločimo se počakati pred vrati. Profesorica se je zagotovo zmotila pri rezervaciji izpitnega prostora. Ura je bila približno 7.20, ko se gospa šele pripelje s svojim čednim jeklenim konjičkom direkt pred vrata šole. Svojo zamudo očitno ignorira, nas pa presenečena vpraša, ali je predavalnica zasedena. Ko pritrdimo, gospa le skomigne z rameni, potegne žalosten obraz in odvrne: "Škoda, pa sem upala da bo fraj!". Uau, zares strokovni pristop.

Ko se gospa pozanima kako in kaj, nam naroči, da naj počakamo do 8.00, saj bi se naj predavalnica takrat že sprostila. Na to, da bi utegnil kakšen študent takrat imeti že drugi izpit seveda sploh ne pomisli. Zakaj tudi bi?! Saj ni ona kriva. Ona je upala, da bo prostor "fraj"!.

No... Ura je 8.00. In prostor se dejansko sprazni. S sošolci se posedemo in nervozni čakamo na začetek. Ura je ibla nekje 8.15, ko se po hodniku zaslišijo njeni koraki. Očitno je bila kavica zelo vroča. Nato sledi približno 10 minutno razdeljevanje izpitov in preverjanje prisotnosti. Nenadoma se pred vrati pojavi sošolec, ki ga je očitno novica o spremembi izpitnega termina doletela prepozno.

Profesorica se ogorčena obrne proti njemu, ter mu s prstom požuga: "Zamujate!".