Mislim, da mi je uspelo odkriti najpočasnejše bitje na svetu. Imenuje se Branka. In moj bog, kako je počasna! Celo beseda "Zdravo" pri njej traja kar nekaj nekaj sekund. Tako počasna je, da ji verjetno celo vrtenje Zemlje povzroča neznosne vrtoglavice.
Vse v redu in prav, ampak tukaj nastopi težava. Branka je namreč blagajničarka v samopostrežni trgovini v naši ulici. Shit! Že če bi pri njej hotel kupiti eno samo faking škatlo vžigalic, bi to trajalo približno tako dolgo, kot če bi si medtem sam v nekem gozdu izbral primerno drevo, ga razsekal na drobne paličice, kupil kemikalije, oblikoval škatlico, ter si tako vžigalice izdelal kar sam.
Včasih , bi jo človek lahko mirne duše poslal v tri krasne. A tudi tukaj nastopi težava. Brankla je namreč sila prijazno dekle. Celo smeji se počasi. In kaj preostane človeku drugega, kot da pač počaka tisto leo ali dve, da pride na vrsto, plača ter nato še nadaljnih 6 mesecev počaka na račun. In bog ne daj, da kdo slučajno potrebuje vrečko! Preden jo bo Branka našla, bodo najbrž ostareli že vaši otroci.
Zavedam se, da je tempo življenja, ki ga živimo prehiter. Cenim počasnost, vendar le tisto v duši. Saj veste, tisto spokojnost, umirjenost, tišino, zadovoljstvo. Ne pa počasnot v dejanjih. Ker žal pač nimam vedno dovolj časa, da bi čakal počasne.
Najbolj na živce mi gre, ko na sorazmerno ozkem pločniku naletim na kakšno starejšo ženico. Tipica hodi točno na sredini pločnika. Če bi stopila korak v levo ali desno, bi ljudje lahko mirne duše šli mimo. Ampak ne. Hoditi mora točno po sredini. Seveda ima v rokah vse polno vrečk v katerih nosi že tisoči rjavo jopico, ki jo je danes kupila na tržnici. In kolerabo. Kdo za vraga sploh jé kolerabo?!
In gospa seveda hodi tako počasi, da lahko jaz medtem mirne duše opažam, kako se menjavajo letni časi.
Seveda bi lahko v treuntku slabosti gospo močno brcnil v rit. Ali pa ji zavpil, da imajo v trgovini HarDi razprodajo cenenih čipkastih prtičkov. Potem bi gospa tja najbrž dobesedno tekla.
Dragi počasneži! Pozivam vas: Stopite no malo hitreje! Nočem se postarati z vami. Saj vas sploh ne poznam!
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
No comments:
Post a Comment